No, pa da še jaz opišem mojo malo carico.
Je pekinezerka, Pupa.
Stara je skoraj 2 leti.
Pa da na kratko opišem zgodbo, kako smo jo kupili
1. januarja 2010 je k nam prišel pekinezer Đeko, ker se je izgubil oz. je pobegnill zaradi raket.
Mi smo ga obdržali za čez noč v garaži.
Naslednji dan ga je dedi že navsezgodaj izpustil in seveda je šel.
Ko mi je to dedi povedal, so se mi ulile solze.Nisem si mogla pomagati.
V enem dnevu sem se navezala nanj in on name, kot , da ga poznam že celo življenje.
Ta pes je bil, kot smo to na koncu ugotovili od moje bivše učiteljice 4. r.
Tisti dan smo se odločili, da kupimo pekinezerja.
Že več mesecev smo gledali, kakšen značaj ima in se zanimali za to pasmo in značaj nam je bil zelo všeč.
Naši sorodniki so ravno taakrat imeli leglo in čez en teden smo malo kepico, ki je bila edina samička kupili.Skotilla se je 18.10.2009.
Ima še 3 bratce.
Ta mala kepica je sedaj odraslla dama, ki ima rada vse ljudi.
