Kooikerhondje

misliš enga vzet?

Nee. Samo pasmo spoznavam, tudi naslednji pes vrjetno ne bo kooik.

Aha, no vsekakor se splača it na obisk..sploh k so tamali tik pred oddajo

Jaz pa upam, da se nama z Zalo uspe udeležit te specjalke in agility tekme za kooikre v Nemčiji. Zaenkrat načrtujeva 3-dnevno pohajkovanje po Kölnu in Beckumu..
Samo še mami rabim prepričat, da to ni nič takega, atiju se zdi pa čist fajn, da bi šla..tko k men

Ja-mali so nasploh face , meni je pa sploh važno srečanje ta velikih kooikov.

Uživajta , pa slikeslikeslike.

Petra, se ne boš nič pohvalila?

Ne

Tud prov!
Sam slike bi pa vseeno radi.

Težk k jih ni (ok, na fbju ene par skupinskih, ampak še niso nič zanimivi )..dobite ko se vrnem iz Švice (29.7. - 10.8), kjer bom izbrala svojo pri 7ih tednih..obljubim, da bom poslikala obe 4GB kartici

Ja, na fbju sem že use pogledala. (:
OKej, te držim za besedo!

Evo, zdej si pa upam kej rečt. Let je rezerviran, starši so se končno vdal. Upam. And I'm very very happy kljub temu, da so šli čisto vsi moji prihranki ah. Čez en teden pa jih končno tipam v živo

Čestitkee!

Hahhaa.... >< Čestitke in pričakojemo velik fotk!

Ime mi je Roo







Hej, sestrca, kak si? (Roo gleda skozi okence)






Jaz imam najlepso ritko

Čestitam!

Pa kaj je to, vsepovsod mladički samo pri meni nič Čestitke! Daj opiši malo kako je pri vzrediteljici, si sama tam? Kdaj jo pripelješ domov?

Iii cukr mali.
Čestitke še enkrat!

Alja. je napisal/a:

Pa kaj je to, vsepovsod mladički samo pri meni nič Čestitke! Daj opiši malo kako je pri vzrediteljici, si sama tam? Kdaj jo pripelješ domov?

Končno našla čas, da odgovorim..
Uf, kako je pri vzrediteljici? Psi imajo na voljo skoraj cel spodnji štuk, v eni sobi, ki je za dve moji, ima same rekvizite za mladiče, kletke, tuš in pač ostalo pasjo opremo. V drugi sobi spijo odrasli psi in imajo ves dan možnost izhoda na vrt. V tretji sobi so računalniške zadeve in pa notranji prostor za mladičke, ki pa imajo tudi ves dan možnost izhoda ven na ograjen del vrta. Tam se poleg trave najde še mini hiške, gugalnico, nekakšno mini poslopje v katerem je bazenček s kuglcam, tu so še tunelčki, bazeni z vodo, viseče igrače s stropa, šotor s kuglcam, vetrnice, strašilo s črnimi oblačili, peskovnik, kamni, različne plošče, ki predstavljajo vse sorte podlage (ene so nazobčane, druge valovite, tretje z bodičkam, narešetkane itd..), prazne konzerve, nekakšna gugajoča lestev, 100 igrač-ene z zvončki, druge piskajoče, tretje kosmate, četrte ...
Tam sem bila 10 dni, domov smo šli malo prej, ker sem preveč pogrešala Iris. V tem času, ko sem bila jaz pri vzrediteljici, so starši šli malo po Švici. Pogovarjali sva se v nemščini.
Delavnik je kar naporen (nikoli, ampak res nikoli ne bom imela pasjih mladičev, ker jim ne bom mogla zagotovit pol toliko kot jim da Susanne, tukaj se šele človek zave, kaj se šteje pod socializacijo), spat sva hodile ob polnoči, ona je vstajala ob 5ih (če je imela službo) oz ob 6ih (če ni bil službeni dan-dela 2-3x na teden), da je spustila mladiče ven, nato pa si privoščila še kakšno uro spanja. Bolj konkretno smo jedli vsak drug dan, sicer so bili na sporedu sendviči, müsliji in sadje. Počutila se je krivo, če ni mogla s svojimi psi vsaj 2x na malo daljši sprehod, kljub temu, da so bili lahko ves dan zunaj.
Sama sem spoznala, kako je, ko imaš trop psov. Jaz se nisem smela z nobenim psom igrati, niti mu dati hrane, to je lahko naredila le Susanne, ki je šef krdela. Enkrat sem pomotoma (pač, pozabila na to pravilo) vrgla palčko v jezero, mami od mladičkov jo je šla iskat. In kaj se je zgodilo? Preden je dosegla breg, sta dva planila nanjo in bi jo utopila, če ne bi vskočila Susanne. Trajalo je nekaj časa, da je spet vzpostavila red.
Pa gremo nazaj k mladičem. Jejo Orijen za odrasle pse in surove kurje vratove (moja jih je enkrat pojedla 4! ), surove vampe in mleto meso, včasih tudi kurja prsa. Zakaj brikete za odrasle pse? Pravi, da hrana za mladiče le-te samo napihne, povzroči, da hitreje zrastejo, kar pa ni dobro za kosti. Enako kot volkovi jedo vsi enako (mladiči in odrasli), tako tudi hrani ona.
Mladiče redkokdaj da v tujino, jaz sem ena od srečnežev. Rada spremlja svojo vzrejo, pse večkrat obišče na novih domovih. Želi, da imajo psičke leglo (vendar šele ko so stare 3 leta ali več), ampak ne pusti, da imajo mladiče pri novem lastniku. Ko pride čas kotitve, vzame psičko k sebi za 10 tednov. Lastnik psice dobi vrnjen denar (2200 švicarskih frankov, ki jih je plačal za psico) in enega mladiča zastonj.
Ko je pripovedovala o preteklih leglih, je imela nemalokrat solze v očeh, saj jo je strah, da ne bi bilo za oddane pse dobro poskrbljeno, kljub temu, da ima kar precej stroge pogoje pri izbiri lastnikov.
Mladiče prvič cepi šele pri 9ih tednih (odda jih pri 10ih), ker ima slabo izkušnjo - enkrat ji je pomrlo pol legla zaradi reakcije na cepivo. Tako želi, da se pred cepljenjem čimbolj okrepi imunski sistem. Pri starosti 7-8 tednov grejo skupaj z bodočimi lastniki v mesto z vlakom. Obiščejo trgovine, restavracije itd. Je kar prijetno doživetje ja no, strinjala se nisem le s tem, da smo mogli z mladiči po stopnicah navzdol..sicer je šlo počasi, ampak mi je še vseeno malo mimo. Prav tako gre enkrat sama z mladiči in mamico tudi v dom za hendikepirane, kjer se spoznajo z novo gručo ljudi, invalidnimi vozički, okoljem, vonjem.. Jap, socializacija je tu res odlična, kar je za to pasmo sploh potrebno. Se vidi, da živi za svoje pse. Ko sem jo vprašala, če mi lahko pove še kakšno dobro psarno, je povedala le eno, ki vzreja za dobro pasme in ne za denar: http://kooiker-hondje.ch/

Če vas zanima še kaj, sem na razpolago
Aja, po tamalo grem 30ga avgusta z letalom.